Podjetništvo ima pozitiven vpliv na gospodarstvo in socialno stanje v družbi. Ustvarja produktivnost, razvoj, inovativnost, višja dodana vrednost, veča se zaposljivost, posledično pa se izboljšuje tudi življenje prebivalcev določenega okolja. Za razvoj podjetništva je zelo pomemben pozitiven odnos družbe in okolja do podjetništva. V Sloveniji je veliko narejenega na področju hitre in brezplačne registracije podjetja, na ostalih področjih pa bi si poenostavitev in ugodnih možnosti za podjetništvo želeli več, predvsem v začetnih letih poslovanja podjetja. Za enostavnejši začetek oziroma razmislek o vstopu v podjetništvo navajamo osnovne vidike, o katerih je potrebno razmisliti.
Novi podjetniki se ob registraciji podjetja najpogosteje odločajo za status samostojnega podjetnika (s.p.) ali za registracijo družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Registracija obeh je možna preko spletnega portala
e-vem http://evem.gov.si/ ali na vstopnih točkah VEM ( vse na enem mestu). Na vstopnih točkah VEM so vse izpostave Območnih obrtno-podjetniških zbornic (OZS in OOZ) ter izpostave AJPES, DURS, Upravne enote, JAPTI-LPC ter notarji.
Že pri vpisu podjetja v Poslovni register Slovenije (velja za s.p.) ali Sodni register Slovenije ( velja za družbe), mora podjetnik določiti eno ali več dejavnosti, ki jih bo opravljal. Njihove opise oziroma šifre najdete v klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008) na spletni strani Statističnega urada RS ali na spletni strani AJPES-a.
V primeru, da boste opravljali obrtno ali obrti podobno dejavnost, veljajo pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja, v skladu z Obrtnim zakonom ( Uradni list RS, št. 40/04 - UPB-1+102/07 – ObrZ-D).
Obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost sta pridobitni dejavnosti, ki se opravljata v skladu s 5. Členom Obrtnega zakona. V Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti ( Uradni list RS, št. 18/08) so v 3. členu uredbe navedene obrtne dejavnosti, v 4. Členu pa obrti podobne dejavnosti.
Pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja so določeni v 9. členu Obrtnega zakona:
• srednja poklicna izobrazba ustrezne smeri, ali
• srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri, ali
• ustrezen mojstrski naziv, ali
• ustrezna nacionalna poklicna kvalifikacija, ali
• višja strokovna izobrazba ustrezne smeri, ali
• visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri.
Obrtno dovoljenje pa lahko pridobi tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje na podlagi 2. Odstavka 9. Člena Obrtnega zakona.
Več na spletni strani: www.ozs.si/javna pooblastila/obrtno dovoljenje .
Podjetnik mora po registraciji podjetja oddati tudi davčne podatke. Te lahko odda na vstopni točki VEM, hkrati ob prijavi za vpis v poslovni ali sodni register. Ob prijavi se odloči za način vodenja poslovnih knjig ter si za prvo leto določi davčno osnovo, na podlagi katere se kasneje plačuje akontacije. Pri s.p.-ju se posledično temu določi višina plačevanja akontacije dohodnine, pri družbi (d.o.o.) pa višina akontacije davka od dohodka pravnih oseb (davka na dobiček).
Podjetnik, ki se bo v podjetju tudi zaposlil, se lahko preko portala e-vem ali na vstopni točki VEM vključi v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje – obrazec M1).
Preko portala e-Vem ali na vstopni točki VEM lahko podjetnik opravi še številne druge postopke, kot so: Predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV za vse vrste družb ( obrazec DDV-P2); Prijava prostega delovnega mesta ( obrazec PD-1); Prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja ( obrazec M-1); Prijava družbenika v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1); Izbris podjetnika iz poslovnega regstra; Pridobitev obrtnega dovoljenja za samostojne podjetnike. Več na http://evem.gov.si/
Z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih družbah popoldanska obrt ni več opredeljena, to pomeni, da morate za opravljanje dejavnosti po klasični poti pridobiti status samostojnega podjetnika. Popoldanski s.p. oz. popoldanska obrt se pogovorno ali v praksi sicer še vedno uporablja, kar pa ni pravilno. Da se nek podjetnik ukvarja s popoldansko obrtjo pogovorno pomeni tistega podjetnika, ki ni samozaposlen (zaposlen je nekje drugje) in ima zato urejeno plačevanje prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje preko redne zaposlitve ali preko drugega statusa. V zvezi z opravljanjem dejavnosti (» popoldanskim s.p.«), ki jo opravlja zraven zaposlitve, pa plačuje le pavšalne prispevke. Torej, do razlik prihaja le v zvezi s plačevanjem prispevkov, medtem, ko ima pravno-formalni status podjetnik oz. oseba, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, urejen enako, ne glede na to ali je redno zaposlen kje drugje ali pa se ukvarja izključno z opravljanjem dejavnosti pod obliko samostojnega podjetnika.
Mesečni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 29,33 EUR
Mesečni prispevek za zdravstveno zavarovanje: 4,27 EUR
Pravno podlago in več informacij o plačevanju pavšalnih prispevkov lahko najdete na
spletnih straneh OZS (www.ozs.si) in DURS (www.durs.gov.si).
Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v register. Če drug zakon ali podzakonski akti, ki urejajo posamezno področje delovanja podjetja, določajo še posebne pogoje za opravljanje neke dejavnosti, lahko podjetnik začne opravljati to dejavnost šele takrat, ko izpolni posebne pogoje.
Pogoji za opravljanje dejavnosti so od dejavnosti do dejavnosti različni. V določenih dejavnostih so kot posebni pogoji zahtevani minimalna strokovna usposobljenost, zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, ureditev ustreznih licenc, itd. Zelo priporočljivo je, da podjetnik, še preden registrira dejavnost, dobro preuči osnovno zakonodajo področja, s katerim se bo ukvarjal. Najpogosteje je zakonodaja posameznega področja zbrana na svetovnih spletnih straneh, za obrtne in obrti podobne dejavnosti pa tudi na straneh strokovnih sekcij OZS.
A. PROSTORSKI IN TEHNIČNI POGOJI
Ne glede na to, da za nobeno dejavnost ni več preverjanja, ali so izpolnjeni prostorski ali drugi tehnični pogoji, razen izjem za določene dejavnosti, je potrebno preveriti, ali obstajajo zahteve v posamezni dejavnosti glede:
• tehničnih in drugih pogojev, ki se nanašajo na poslovni prostor in funkcionalno zemljišče, opremo in naprave;
• sanitarno-zdravstvenih in delovno-varstvenih pogojev, ki se nanašajo na poslovni prostor, opremo ali osebe in način izvajanja dejavnosti zaradi zagotavljanja zdravja oseb ter doseganja varnosti uporabe in izvajanja storitev in/ali
• pogoji o strokovni usposobljenosti podjetnika nosilca dejavnosti in pri njem zaposlenih oseb – npr. v trgovini, gostinstvu, obrti, če tako določa posebni predpis o minimalni strokovni usposobljenosti.
Zahteve in posebne pogoje, ki veljajo za posamezne dejavnosti ali vrste stavb/ prostorov, podrobneje poznajo projektanti oziroma arhitekti. (več v zloženki GRADITEV, REKONSTRUKCIJA IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH OBJEKTOV).
Nadzor nad usklajenostjo izvajnja dejavnosti in upoštevanje pogojev, določenih s posameznimi predpisi, torej ne vrši Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ali območna zbornica, temveč pristojni nadzorni organi.
B. ZAHTEVE ZA UPOŠTEVANJE PREDPISOV NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA
Podjetja imajo s svojimi objekti/stavbami/delovnimi prostori, v katerih se izvaja gospodarska obrtna ali obrti podobna dejavnost, v določenih primerih večji ali manjši vpliv na okolico.
Na podlagi Zakona o varstvu okolja so bili izdani določeni podzakonski akti, ki se nanašajo na onesnaževanje vode, zraka in tal.
V nekaterih posameznih dejavnostih veljajo predpisi o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu glede na nepremični vir onesnaževanja (Uradni list RS, št. 105/08), v drugih glede na vire hrupa ( Uradni list RS, št. 45/02) ali glede izpusta odpadnih vod ( Uradni list RS, št. 74/07). V posameznih dejavnostih veljajo še predpisi o ravnanju z odpadki; odpadki na splošno, odpadki v gradbeništvu, odpadna olja, jedilna olja in masti, odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema ipd.
Na podlagi Uredbe o emisiji hlapnih organskih spojin iz naprav, ki uporabljajo organska topila ( Uradni list RS, št. 46/02) so za številne obrtne dejavnosti podane posebne zahteve v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije hlapnih organskih spojin v okolje, predvsem v zrak.
C. ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
Vsak podjetnik (samozaposleni ali tisti, ki zaposluje delavce) ali družba mora delovati v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu ter ustreznimi podzakonskimi akti, ki natančneje urejajo posamezna področja in dejavnosti.
Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu so pomembni zaradi kasnejšega urejanja in opremljanja delovnih prostorov. Navajamo dva pomembnejša splošna pravilnika, ki sta obvezujoča in hkrati v pomoč:
1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ( Uradni listi RS, št. 89/99, 39/05) podaja splošne zahteve v zvezi z delovnimi mesti za vse dejavnosti ( urejanje delovnih mesti, električne instalacije, prezračevanje delovnih mest, temperatura, vlaga in razsvetljava v prostorih, pogoji za tla, stene, strope, okna, vrata, poti za gibanje delavcev, zahteve za velikost delovnih prostorov, pogoji za sanitarne prostore, garderobe, itd.) in
2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom ( Uradni list RS, št. 30/00) podaja splošne zahteve za pisarne z računalniki ( oprema, delovna površina, zaslon, tipkovnica, delovno okolje – prostorske zahteve, osvetljenost, bleščanje in odsevi, toplotne razmere, hrup, sevanje, itd.).
Zaradi sprememb pri tehničnih predpisih ter posebnosti, ki izhajajo iz dejavnosti, so zajete le osnovne navedbe in nikakor ne vse tehnične, okoljske in varnostne podrobnosti za posamezne dejavnosti. Pri konkretnih vprašanjih, razmišljanjih in odločitvah vam lahko pomagamo svetovalci Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Vprašanja in potrebe s kateregakoli področja poslovanja sporočite na Svetovalni center OZS in skupaj bomo našli odgovore in rešitve.
http://www.ozs.si / svetovalni center OZS - hitro in enostavno do nasveta in odgovora!
svetovanje@ozs.si
01 58 30 810
01 58 30 814
Dodatne informacije:
www.japti.si
http://www.podjetniski-portal.si/
http://www.imamidejo.si/
Avtorja:
Danijel Lamperger in
Mag. Emilija Bratož
